NOVICE

23.6.2010

Javno naročanje naj postane dejavnik promocije stroke, kakovosti in učinkovitosti - po posvetu o javnem naročanju
 
Javno naročanje predstavlja velik in neizkoriščen potencial za odpravljanje številnih tehničnih in vrednostno pomembnih napak, ki nastajajo pri izvajanju projektov na vseh področjih in preprečujejo doseganje večje učinkovitosti na vseh ravneh. Čimprej je treba zagotoviti metodološko in vsebinsko bolje pripravljena in izvedena naročila, ustrezen in učinkovit nadzor in zato večjo usposobljenost naročnikov in drugih sodelujočih, so se strinjali udeleženci današnjega posveta o javnem naročanju, ki so ga organizirali združenja GZS. Hkrati je treba v praksi izbire izvajalca odpraviti prevladujoči kriterij najnižje cene ter za vse udeležence v javnem naročanju uvesti zavezujoč sistem profesionalnega obnašanja.

»Po nekaterih podatkih je 16% BDP neposredno namenjenega financiranju investicij v javnem sektorju. Javna naročila so lahko pomemben vir prihodkov tudi za gospodarske subjekte in če so strategije, smeri razvoja jasne, lahko izpeljemo razvoj posameznih dejavnosti tudi prek javnih naročil. Ob tem pa ne moremo mimo vprašanj transparentnosti in funkcioniranja pravne države, počasnosti in rigidnosti pri dokumentaciji in vseh z javnimi naročili povezanimi postopki, pa tudi občasno neenakopraven položaj domačih podizvajalcev. Želeli bi si še več naročil; da bi država kos pogače, namenjen javnim naročilom, še bolj usmerila v produktivne naložbe, ne le v infrastrukturne projekte, temveč tudi v znanje, usposobljenost ljudi«, je uvodoma izpostavil generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič.

Izhodišča predstavnikov izvajalcev sta na današnjem posvetu predstavila mag. Vekoslav Korošec, direktor GZS-Združenja za svetovalni inženiring in GZS-Združenja za inženiring, ter mag. Majda Dobravc, direktorica GZS-Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti. Vidik predstavnikov naročnikov so prikazali mag. Miranda Groff-Ferjančič, generalna direktorica Direktorata za javno premoženje na MF, Aleksander Petrovčič, svetovalec predsednika Računskega sodišča ter Miriam Ravnikar Šurk, predsednica Državne revizijske komisije.

Razprava se je odvijala v okviru okroglih miz. Okroglo mizo z naročniki je povezovala Tatjana Vresk, Sava projekt Krško, okroglo mizo z izvajalci pa Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega instituta Maribor. Udeleženci so v razpravi kritično in konstruktivno izpostavili temeljne probleme, ki jih – vsak s svoje strani - zaznavajo na področju javnega naročanja. Ne manjka ne slabih izkušenj in tudi ne nezadovoljstva z »drugo stranjo« v postopkih, kjer pogosto prihaja do časovnih pritiskov, strokovnih in kadrovskih omejitev, različnega razlaganja istih določil in nepotrebnega balasta v razpisih. Ob tem pa ne velja pozabiti dobrih in uspešnih projektov, ki predstavljajo nazoren in učinkovit primer dobre prakse, ki jo velja posnemati.

Osnovni problem v javnem naročanju bolj v praksi kot v zakonodaji. Manjkajo podzakonski akti, smernice in priporočila, s kakršnimi v praksi razpolagajo druge razvite države. V javnem sektorju primanjkuje v zadostni meri usposobljenih kadrov za naročanje storitev, izbiro najugodnejšega ponudnika, pripravo pogodb, spremljavo in nadzor nad investicijo. Obstoječi kadri na tem področju običajno nimajo dovolj znanja, izkušenj in avtoritete, da bi odločali na osnovi kakovosti, ne samo najnižje cene.

Udeleženci so se strinjali, da splošna in nekritična uporaba kriterija najnižje cene pogosto vodi do izbire neustreznih ponudnikov in slabih, neučinkovitih projektov ter pogosto naknadnih izjemnih povišanj cen projektov. Na drugi strani pritiski na neprestano in nerazumno zniževanje cen povzročijo sistematičen izpad kakovostnih ponudnikov in s tem lahko ogrožajo njihovo poslovanje in razvoj na daljši rok.

Za predstavljene probleme so nakazali predloge rešitev. Nujno je izobraževanje vseh vključenih v proces javnega naročnika, tako naročnikov, investitorjev, kot izvajalcev. Smotrno bi bilo uvesti »šolo dobre prakse« za usposabljanje na področju naročanja storitev, spremljanje od izvajanja do zaključka naloge (storitve). V svetu obstaja vrsta priporočil in smernic, ki temeljijo na dobrih praksah in jih moramo začeti uvajati tudi v Sloveniji. Posebej so izpostavili, da lahko ustrezne programe izobraževanja pripravijo in ponudijo Združenje za svetovalni inženiring, Združenje za inženiring ter Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti v okviru GZS.

Nujna je strokovna pomoč pri pripravi in izvedbi javnih naročil s strani zunanjih strokovnjakov - ponudnikov metodoloških in drugih strokovnih znanj, svetovalnih storitev, inženirskih svetovalnih in izvajalskih storitev itd. Take oblike (so)delovanja med javnimi naročniki in stroko so v tujini običajen in stalen način delovanja javnih naročnikov, saj je strošek tega nepomemben v primeri s tveganji in stroški, ki jih povzročijo slabo pripravljena in izvedena javna naročila.

Takoj je treba v največji možni meri omejiti uporabo izključnega kriterija najnižje cene. Potrebna je uredba za pripravo sistema kriterijev za izbiro najugodnejših ponudnikov storitev za posamezna področaj razpisov.K pripravi ustreznih kriterijev je potrebno vključiti (tudi) strokovnjake z vseh posameznih - specialističnih področij naročanja (glede na predmet naročila).

Pomembno je vzpostaviti tudi sistem poslovne neoporečnosti, ki zavezuje vse sodelujoče in njihove zaposlene k spoštovanju pravil. Gre za pripravo etičnih kodeksov in pravil poslovnega obnašanja, do katerih so zavezani vsi izvajalci javnih naročil.

Sprejeti sklepe in predloge rešitev z današnjega posveta bomo posredovali tudi pristojnim ministrstvom, in nekateri od njih bi morali privesti do nujnih konceptualnih sprememb v procesu javnega naročanja že v letošnjem letu.

Na naslednjem posvetu, ki bo predvidoma pozno jeseni, bomo preverili, kaj se bo do takrat dejansko tudi spremenilo. Do sedaj se namreč žal ni veliko. Po besedah predsednika ZPSD Andreja Drapala »se že dve leti na srečanjih med ZPSD in predstavniki javnega sektorja strinjamo, da cena ne sme biti edini kriterij izbire in da je vsebinska usposobljenost za pripravo razpisov kritična. Strinjanje je że kar nadleżno, saj realnost razpisov ostaja nespremenjena ali pa se celo poslabšuje«.

Vir: ZPSD/GZS
 

30.9.2008

Svetovni dan prevajalcev

Povpraševanje po prevajalskih storitvah se povečuje predvsem zaradi usmeritve slovenskih podjetij na tuje trge, ustanavljanja mešanih podjetij na slovenskem trgu, članstva v EU in zaradi globalizacijskih procesov v najširšem smislu.

Trg s poplavo ponudnikov prevajalskih storitev postaja vse bolj nepregleden, zato se v tej množici naročniki težko znajdejo in pogosto prihaja do izbire nekakovostnih ponudnikov. Posledica kaotičnega stanja je nezadovoljstvo strank in s tem zmanjševanje ugleda prevajalskih podjetij.

K vsemu temu botrujejo naročnikovo nepoznavanje prevajalske stroke in razni stereotipi, s katerimi se spopadajo ponudniki prevajalskih storitev tudi v sosednjih državah.

Katere so največje zmote naročnikov?

1. Prevajalec naj nikar ne poskuša razumeti besedila, ki ga mora prevesti, saj mu itak niso potrebna posebna dodatna znanja.

Poleg izvrstnega poznavanja izvirnega in ciljnega jezika, mora prevajalec poznati tudi strokovna področja. Žal pa je nemogoče, da bi bil prevajalec strokovnjak kar na vseh področjih. Mnoge prevajalske agencije naročnikom ne olajšajo naloge, saj so vsi strokovnjaki za vse. Zato naročnikom priporočamo, da preizkusijo nekaj agencij in se odločijo za resna podjetja s katerimi bodo dolgoročno sodelovali.

2. Prevajalec naj proizvede čim več v čim krajšem času.

Podjetja načrtujejo potreben čas za proizvodnjo, tisk ali gradnjo. Enako velja za čas potreben za izdelavo prevoda. V mislih imam predvsem strokovno zahtevne listine ali besedila. Zato naročnikom priporočamo, da se s prevajalsko agencijo dogovorijo vnaprej, da v proces odločanja vključijo tudi čas potreben za brezhibno opravljen prevod, predvsem, če je namenjen javni objavi. Pri organizaciji dogodkov ne pozabite na kakovostnega tolmača, da vam ne spremeni vrhunskega dogodka v vrhunsko komedijo.

3. »Bi prevedel kar sam, pa nimam časa«.

Če mojim otrokom pediatrinja povije roko, še ne pomeni, da bi tudi jaz bila lahko zdravnica. Izkazujmo spoštovanje do drugih in prihranimo jim take pripombe.

4. Kaj je pomembno pri izbiri prevajalskega podjetjač

Kot je za prilogo Dnevnika, ki je izšel 12.9.08 povedal Andrej Polutnik: »Poznavanje strokovne terminologije, računalniško podprto prevajanje, zanesljivost, natančnost, odzivnost, spoštovanje dogovorjenih rokov, profesionalen odnos do stranke in ne nazadnje tudi primerna cena.«

Če ste kdaj na jedilnih listih naleteli na takšne tiskarske škrate ali dobesedne prevode kot so »bibite spiritose« , cacca, namesto caccia, peschi namesto pesci, nam pišite na info@ekvival.com. Objavljali bomo ustrezno prevedene jedilnike, ki bodo v pomoč marsikateremu gostinskemu obratu.

Snježana Muzica
EKVIVAL d.o.o.

[objavljeno dne 30.9.2008 - http://obala.net/novice/news.php?id=20078]

12.9.2008

Pereči javni razpisi

V začetku maja je bila v okviru Zdru­ženja za management consulting pri Gospodarski zbornici Slovenije us­tanovljena Sekcija prevajalskih pod­jetij (SPP). Ima 26 ustanovnih članov, ki predstavljajo po obsegu pomem­ben del prevajalske dejavnosti in trga v Sloveniji, sedaj pa je vseh članov že 30. To je prva asociacija podjetij s področja prevajanja, tolmačenja in lektoriranja ter predstavlja pomem­ben segment poslovnih storitev z izredno visoko stopnjo rasti v za­dnjih letih. Prevajalska podjetja vrsto let niso imela zastopnika svojih in­teresov na področju dejavnosti in stroke ali formalizirane oblike za vzpostavitev ter promoviranje vsaj minimalnih standardov kakovosti delovanja. Niti naročniki niso imeli pravega sogovornika in pomočnika pri razumevanju trga, spoznavanju razlik v ponudbi ter prepoznavanju in razumevanju prvin ter značilnosti prevajalskega dela in delovanja pre­vajalskih podjetij. Vse to je botrovalo, pravi predsednica sekcije Snježana Muzica, da se je ozaveščenost pre­vajalskih podjetij o nujnosti združiti napore, interese in energije končno uresničila v obliki Sekcije prevajal­skih podjetij.

Kateri so poglavitni cilji, poslanstvo in vizija SPP, kaj bodo podjetja z njo pridobila?

SPP želi s svojo dejavnostjo spod­bujati razvoj in delovanje sekcije in članov v duhu družbene odgovor­nosti, skrbeti za visoko profesional­nost in poslovno etiko ter graditi ugled članstva sekcije. SPP želi po­stati prepoznaven in reprezentativen predstavnik prevajalskih podjetij na slovenskem trgu, ki bo uspešno zas­topal skupne interese svojih članov na domačem in tujem trgu, ter učin­kovit sogovornik pri oblikovanju in razvoju prevajalske dejavnosti ter pri oblikovanju področne zakonodaje. Poglavitni cilji so dvigniti ugled pre­vajalske dejavnosti s promocijo do­bre prevajalske prakse, predvsem skrbeti za dobre poslovne običaje in ugled članov, zastopati interese čla­nov na področju prevajalske dejav­nosti in pri oblikovanju področne zakonodaje, zagotavljati poslovne informacije ter nasvete s področja prevajalske dejavnosti, biti ustrezen strokovni sogovornik za področje prevajalske dejavnosti, včlanitev v mednarodna prevajalska združenja in uresničevati druge skupne inte­rese članov. Podjetja bodo imela možnost, da se vzpostavi dialog z vladnimi in državnimi institucijami, mednarodnimi organizacijami ter drugimi pri reševanju strokovnih in gospodarskih vprašanj.

Veliko podjetij oziroma naročnikov se za določeno prevajalsko podjetje odloča na podlagi nizke cene. Imamo v Sloveniji spodnje kriterije za cene prevajalskih storitev oziroma priporočene cene za prevajanje?

V Sloveniji velja prosti trg preva­jalskih storitev in podjetja, ki nudijo prevajalske storitve, sama obli­kujejo ponudbo in ceno. Težko bi go­vorili o nekih priporočenih cenah, saj so prevajalske storitve zelo različne tako po kompleksnosti, zahtevnosti, rokih, uporabi tehnologije ipd. Tisti naročniki, ki večkrat uporabljajo pre­vajalske storitve, večinoma vedo, da najnižja cena ne more biti merilo ali zagotovilo kakovostne storitve. Prevajalske storitve, ki jih nudijo pre­vajalska podjetja in agencije - seveda imam v mislih tista s strokovno in kakovostno izvedbo prevajalskega procesa v več fazah - ne zajemajo samo prevajanja, ampak je to samo en del prevajalskega procesa.

Katere so po vašem mnenju najbolj pereče težave na področju prevajanja in tolmačenja pri nas?

Naročniki slabo poznajo prevajal­sko dejavnost in kompleksnost pre­vajalske storitve. Prav zato prihaja do izbire najcenejšega ponudnika storitev. Težava je pogosto v pre­kratkih rokih, ki včasih žal vplivajo tudi na kakovost. Težava je v tem, da se lahko vsakdo okliče za preva­jalsko podjetje, ne da bi zadostil kakšnim minimalnim pogojem, in se gre nekakšnega nizkocenovnega ponudnika - ampak seveda česač Težava je tudi v tem, da študij je­zikov in prevajanja sam po sebi še ne zagotavlja kakovostnih prevajal­cev in ti dobijo potrebne izkušnje ter strokovno poznavanje področij, na katerih prevajajo, šele z neka­jletno prakso, kar pomeni, da mo­rajo kakovostna podjetja vanje vla­gati.

Veliko je slišati na račun države in javnih razpisov...

Še posebno pereči so javni razpisi in javna naročila, ki pogojujejo izbiro po kriteriju najnižje cene, namesto da bi upoštevali razmerje med ka­kovostjo in ceno. Prijavitelji morajo pogosto položiti garancijo, ki je velik strošek. Z druge strani pa največkrat naročnik ne jamči ničesar. Urejanje tega področja bo zato tudi ena glav­nih nalog sekcije SPP. Prav tako je težava slovenskega prevajalskega tr­ga veliko število ponudnikov, med katerimi je žal kar nekaj takih, ki ne dosegajo niti minimalne ravni ka­kovosti, se pa kitijo z referencami, ki so napihnjene ali celo lažne, in po­nujajo storitve po cenah »študent­skega« dela, ki že v izhodišču ne vzdržijo nobene resne presoje. Se­veda gre za dampinške poskuse vsto­pa na trg. Ponavadi jih zahtevnejši del trga oziroma naročnikov tudi kmalu izloči, saj slab glas seže daleč, vendar pa hkrati ustvarjajo izkri­vljeno podobo prevajalske dejavno­sti kot strokovnega dela. Sekcija SPP si zato prizadeva za visoko stro­kovnost in kakovost dela članov, saj le to lahko utrdi ugled dejavnosti nas­proti tistim, ki ga vsakodnevno zni­žujejo. Sekcija tudi pripravlja stro­kovno in metodološko utemeljen izračun cen prevajalskih storitev za različne ravni. Brez tega je težko izpostaviti eno ali drugo raven cen, ker je to lahko zelo zavajajoče, saj je treba poznati vsebino. Vsekakor pa lahko rečemo, da s ceno dobrih 10 evrov ali nekaj več, ki jo že omenjeni dampinški ponudniki izpostavljajo kot protiutež »dražjim in požrešnim« prevajalskim podjetjem, ni mogoče pokriti niti polovice stroškov pre­vajalskega procesa. Poglejte samo stroške dela zaposlenega prevajalca z visoko izobrazbo z nekaj let prakse. Kje so še drugi stroški? vt

[objavljeno dne 12.9.2008 - tiskana izdaja Dnevnik]

26.6.2008

Ustanovljena sekcija prevajalskih podjetij za bolj pregleden trg

Sekcija si želi urediti in opredeliti trg prevajalskih storitev v Sloveniji; spodbujali bodo upoštevanje kodeksa.

Sekcijo prevajalskih podjetij so ustanovili v okviru Združenja za management consulting, ustanovnih članov je 26 slovenskih prevajalskih podjetij, ki pokrivajo več kot 60 odstotkov trga. Zavzemali se bodo za profesionalizacijo storitev in večjo preglednost trga.

Cilj sekcije je postati prepoznaven predstavnik in zastopnik interesov prevajalske dejavnosti in njenih nosilcev v Sloveniji s tem, da promovira visoko strokovnost in kakovost dela ter kodeks profesionalnega ravnanja in poslovne etike.
 

Pobudo so dala podjetja

Pobude za ustanovitev sekcije prevajalskih podjetij so se pojavile že pred leti, saj podjetja iz dejavnosti niso imela zastopnika interesov. V zadnjem času se je zaradi hitre rasti prihodkov (rast okrog 40 odstotkov v letu 2006 in okrog 30 odstotkov v letu 2007), ki je predvsem posledica vključitve v EU, ta potreba še povečala.

Pozitivni učinki za ponudnike in naročnike
Prevajalska podjetja lahko iščejo sinergije v sekciji neposredno kot člani ali posredno skozi učinke delovanja sekcije na prevajalskem trgu. Naročniki prevajalskih storitev pa bodo dobili verodostojnega sogovornika, ki nima individualnih poslovnih interesov," pojasnjuje Snježana Muzica, novoizvoljena predsednica sekcije.
To so doslej najbolj pogrešali predstavniki institucij, ki so zavezani naročati storitve prek javnih naročil, saj se pri pripravi javnih razpisov niso imeli na koga obrniti za strokovno pomoč.

Najprej je treba opredeliti osnovne pojme 
V začetku bo po mnenju odbora sekcije treba najprej jasno opredeliti, kaj prevajalske storitve sploh zajemajo. "Še prevajalci sami si niso enotni v opredelitvi, katere storitve prevod zajema," pravi sogovornik.
Zato nameravajo postaviti orientacijske točke za opredelitev prevajalskih pojmov, dobrih poslovnih običajev ter vrednotenja strokovnega in intelektualnega dela. Spodbujali bodo poslovanje v skladu s standardom SIST EN 15038, poleg tega pa se usmerili tudi v dialog z državo in njenimi institucijami.

Težavi: birokracija in nestrokovnost

Največja težava so nestrokovni ponudniki. Majda Dobravc, direktorica Združenja za management consulting, pravi, da se v Sloveniji za prevajalca lahko razglasi skoraj vsak. "Vstopni stroški v podjetništvo so nizki, izstopni prav tako. To privablja ljudi, ki na trgu vidijo denar, prevajanja pa ne obvladajo."
Neurejena so po njenih besedah tudi javna naročila, saj se ponudniki izbirajo predvsem po merilu najnižje cene, medtem ko na strokovnosti skorajda ni poudarka.

Še prevajalci sami si niso enotni v opredelitvi, katere storitve prevod zajema," pravi Snježana Muzica, predsednica nove sekcije prevajalcev Slovenije.

[objavljeno 26.6.08, tiskana izdaja Finace št. 121/2008]

09.05.2008

Sekcija prevajalskih podjetij ustanovljena

V Ljubljani je bila včeraj, 8. maja 2008, ustanovljena Sekcija prevajalskih podjetij v okviru Združenja za management consulting pri Gospodarski zbornici Slovenije. 26 ustanovnih članov, ki predstavljajo po obsegu pomemben del prevajalske dejavnosti in trga v Sloveniji, bo tako v svoji asociaciji oralo ledino za uspešen razvoj stroke, večjo kakovost, prepoznavnost in ugled prevajalskih podjetij.

V Sloveniji je to prva asociacija podjetij s področja prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, ki predstavlja pomemben segment poslovnih storitev z izredno visoko stopnjo rasti v zadnjih letih.

Člani Sekcije so se zavezali k skrbi za uresničevanje skupnih interesov članov, za razvoj dejavnosti in stroke na visokih kakovostnih in etičnih standardih ter povečanje prepoznavnosti in ugleda v poslovnem okolju. Na seji so bile tudi volitve članov v Upravni odbor sekcije. Izvoljeni so bili:

1. Petra Prcač Dolinšek, BIRO 2000 d.o.o.
2. Snježana Muzica, EKVIVAL d.o.o.
3. Simon Bratina, IOLAR d.o.o.
4. Dragan Šibanc, PSD d.o.o.
5. Anton Bricman, CeFormT d.o.o.
6. Mišo Djurica, AMIDAS d.o.o.
7. Anita Hostnik, SKRIVANEK d.o.o.

[Avtor: ZMCS]